Princi karnevala

Del evropske tradicije princev karnevala

Častni naziv princ karnevala se podeli tistemu, ki se je izkazal z delom na družbenem in kulturnem področju, s svojim aktivnim delovanjem širil prepoznavnost in pomen Kurentovanja ter prispeval k ohranjanju dediščine kurenta in bogate pustne tradicije na Ptujskem.


Princ karnevala od županje oz. župana Mestne občine Ptuj na otvoritveni slovesnosti Kurentovanja v imenu vseh pustnih likov in mask prevzame ključe mesta ter »oblast« za čas festivala – do pepelnice. Je protokolarni mojster na osrednjih pustnih prireditvah, ki v pustnem času doma in na tujem predstavlja Kurentovanje, mesto Ptuj in karnevalske prireditve.


Princ karnevala po izboru zgodovinarke Marije Hernja Masten od leta 2003 naprej z insignijami, značilnimi oblačili in gardo predstavlja zgodovinsko osebnost kraja, od koder prihaja.

princa_karnevala_6 (1)

Del evropske tradicije princev karnevala

Častni naziv princ karnevala se podeli tistemu, ki se je izkazal z delom na družbenem in kulturnem področju, s svojim aktivnim delovanjem širil prepoznavnost in pomen Kurentovanja ter prispeval k ohranjanju dediščine kurenta in bogate pustne tradicije na Ptujskem.


Princ karnevala od županje oz. župana Mestne občine Ptuj na otvoritveni slovesnosti Kurentovanja v imenu vseh pustnih likov in mask prevzame ključe mesta ter »oblast« za čas festivala – do pepelnice. Je protokolarni mojster na osrednjih pustnih prireditvah, ki v pustnem času doma in na tujem predstavlja Kurentovanje, mesto Ptuj in karnevalske prireditve.


Princ karnevala po izboru zgodovinarke Marije Hernja Masten od leta 2003 naprej z insignijami, značilnimi oblačili in gardo predstavlja zgodovinsko osebnost kraja, od koder prihaja.

BrankoBrumen-180x180

Branko Brumen,

Častni predsednik Sveta princev

Častni predsednik Društva Svet princev karnevala FECC Ptuj Slovenija in generalni sekretar Evropskega združenja karnevalskih mest (FECC) je tudi idejni vodja zgodbe princev ptujskega karnevala. V različnih vlogah že več kot tri desetletja soustvarja zgodbo Kurentovanja. V zadnjih letih kot predsednik Kurentovanja skrbi za prepoznavnost festivala v lokalnem, državnem in mednarodnem prostoru. Leta 2015 je od predsednika države Boruta Pahorja prejel medaljo za zasluge za 20 let zavzetega uveljavljanja slovenske etnografske dediščine in uspešnega vodenja Kurentovanja.

Princ_Hinko_Sodinski_180x180_A

Vitez Hinsko Sodinski, plemeniti Gall​,

18. princ karnevala

Hinko Šoštarič že od mladih nog v okviru Turističnega društva Sodinci sodeluje pri ohranjanju etnografske dediščine. Z društvom je z izvirnimi karnevalskimi maskami, ki jih skupaj z ženo ustvarjata v njegovi delavnici, sodeloval na karnevalih doma in v tujini. Funkcijo princa je prevzel v času epidemije, ki je zaznamovala obe leti njegovega prinčevanja. S tem razlogom se je njegov mandat podaljšal za obdobje enega leta. Princ je dobil ime po vitezu, ki je domoval na starodavnem Sodinskem gradu, utrdbe s sodno pravico, po kateri je kraj Sodinci dobil ime. Princa spremlja njegova gospa slovanskega porekla, Stanka plemenita Gall.​

Image 101

Kronološki pregled 

princev karnevala

Gašper I,

1. princ karnevala Jože Gašperšič

Prvi princ ptujskega Kurentovanja in začetnik uspešne zgodbe princev je to postal na martinovo leta 1999. V času svojega mandata je zastavil naloge princa in začel tradicijo predaje mestnega ključa, ki simbolizira predajo mestne oblasti. S člani Ptuj SKI kurent kluba je na zimskih olimpijadah podobo kurenta predstavil svetovni javnosti. S skupino klovnov v trabantu je nepogrešljiv del pustne povorke. Še vedno opravlja vlogo predsednika Sveta princev karnevala.

Matevž Zoki II,

2. princ karnevala Zvonko Križaj

Ime si je nadel po starem očetu Matevžu in po lastnem vzdevku Zoki. Kot deček je vsako leto nestrpno pričakoval začetek Kurentovanja in polnoč po svečnici, ko si je smel nadeti kurentove zvonce. Njegovi otroški spomini so navdahnili idejo o Kurentovem skoku - simbolnem začetku Kurentovanja, ki se vsako leto po svečnici odvija na njegovi domačiji v Budini pri Ptuju, kjer upravlja tudi kurentov muzej tradicionalnih pustnih likov.

Don Zlatko III,

3. princ karnevala Zlatko Gajšek

Tretji princ ptujskega karnevala v vlogi koranta kot del skupine starih oračev prenaša bogato haloško etnografsko tradicijo na mlajše rodove. Je prvi princ, ki izhaja iz okolice ptujske občine. V lokalnem okolju skrbi za ohranjanje obredja obhodov oračev in pokopa pusta.

Plemeniti Moškon Rajh,

4. princ karnevala Ivo Rajh

Ivo Rajh iz Lančjega dvora je prvi princ, katerega ime je navdahnila zgodovinska osebnost iz njegove okolice. Simon Moscon je bil v 2. polovici 17. stoletja zadnji lastnik Lancove vasi in Lančjega dvora. Ozadje njegovega lika je raziskala in opisala priznana ptujska zgodovinarka Marija Hernja Masten. Vse od takrat princi karnevala ob svojem imenu prejmejo tudi naziv, oblačila in grb zgodovinske osebnosti, ki je pomembno zaznamovala kraj, iz katerega prihajajo.

Cajnko Friderik V,

5. princ karnevala Branko Cajnko

Peti princ ptujskega karnevala je dolgoletni predsednik Društva Koranti Poetovio Ptuj. Kot princ karnevala ponazarja lik Friderika III. Ptujskega, pomembne zgodovinske osebnosti iz rodbine gospodov Ptujskih, ki so v srednjem veku prevzeli ime po mestu Ptuj. Njegovo oblačilo ponazarja opravo viteza nemškega viteškega reda s konca 18. stoletja. V času svojega prinčevanja je z namenom druženja in srečevanja princev uvedel prinčevo trdnjavo v baru Sima na Prešernovi ulici. .

Plemeniti Holoneški VI,

6. princ karnevala Marjan Cajnko

Marjan Cajnko kot princ predstavlja osebnost plemenitih srednjeveških plemičev Holeneških, ki so bili lastniki primestnega dvorca »Purgstal« na Rogoznici. Zaradi mlinarske tradicije posesti je v njegovem spremstvu tudi najpomembnejši podložnik mlinar Matej. Je dolgoletni član Kulturnega društva Rogoznica, katerega sekcija Koranti Rogoznica je po zapisih najstarejša organizirana skupina kurentov na območju Ptuja. Njegov mandat je zaznamovala ustanovitev Društva Svet princev karnevala.

Več o: www.kdrogoznica.si

Klinc Hauptmann Spuhljanski,

7. princ karnevala Marko Klinc

Znan tapetniški mojster iz Spuhlje pri Ptuju je od svojega očeta podedoval znanje in tradicijo izdelovanja kurentovih oprav, kar simbolizira tudi demonska maska kurenta v njegovem grbu. Predstavlja srednjeveško zgodovinsko osebnost poveljnika strelskega dvorca v Spuhlji. Ob gardi princa spremlja skupina tlačanov iz Spuhlje, ki se vse od začetka njegovega mandata naprej udeležuje pustnih in srednjeveških festivalov. Je eden od pomembnih ambasadorjev Kurentovanja. Njegovo društvo KDFD Korant Spuhlja organizira najstarejši sejem kurentove oprave.

Več o: www.korant-spuhlja.com

Slavko plemeniti Kacherl,

8. princ karnevala Slavko Kolar

Slavko Kolar je soustanovitelj Etnografskega društva Ježevka, ki ima sedež v štoku na Mestnem Vrhu. V svojem mandatu si je aktivno prizadeval, da bi pustni torek veljal za pouka prosti dan. Zgodovinska oseba, po kateri je dobil ime, je Žiga Ivan Kacherl, deželni proviantni mojster, ki je imel v lasti Kaherlov dvor na območju med Rabelčjo vasjo in Grajeno. Oblečen je v bogata oblačila plemiča iz 17. stoletja. Je prvi princ karnevala, ki je svoje poslanstvo opravljal v spremstvu žene.

Majer Cirkovški,

9. princ karnevala Miran Urih

Miran Urih je aktivni član Prosvetnega društva Cirkovce, ki zastopa in predstavlja etnografski lik ploharjev. Je nepogrešljivi člen mini godbe Pepi Krulet, ki je tudi uradna godba Sveta princev karnevala. Njegovo ime prihaja od lika bogatega uradnika s konca 18. stoletja, ki je imel v posesti ženski dominikanski samostan v Studenicah. V prinčevem spremstvu sta ustanoviteljici in dobrotnici studeniškega samostana Zofija Rogaška ter njena sestra Rikarda. Posebnost njegovega prinčevanja je bil izjemno kratek pustni čas, med svečnico in pepelnico je bilo le 72 ur. Ob zaključku svojega prinčevanja je princem kot znak slovenstva podelil lipe, ki so jih simbolno zasadili na svojih ozemljih.

Vegan Turniški,

10. princ karnevala Stanko Vegan

Stanko Vegan je nepogrešljivi del etnografskega in karnevalskega dela Kurentovanja, ki se ga vsako leto skupaj s člani KTD Klopotec Soviče-Dravci udeležuje z izvirnimi karnevalskimi maskami. Še posebej rad se pojavlja v etnografskem liku baba deda nosi. Prinčevsko ime je dobil po Janezu Maksimiljanu, grofu Thurn in Valssesina, ki je zgradil Grad Turnišče in imel v lasti gospostva med Dravskim poljem in Halozami. Spremlja ga njegova mati, grofica Suzana Elizabeta Thurn. Od leta 2009 organizira tradicionalni Prinčev pohod z baklami.

Vitez Senčar, plemeniti Bernard Ptujski,

11. princ karnevala Milan Senčar

Enajsti princ karnevala, ki je kurent že od mladih nog, si je za svoje prinčevanje izbral slogan »Vladam modro, delam dobro.« Ima tudi svojo himno. Namesto garde ga je spremljal viteški svet. Svojo funkcijo je opravljal v letu jubilejnega 50. Kurentovanja. Kot princ predstavlja zgodovinsko osebnost Bernarda Ptujskega, velikega mecena in dobrotnika, ki je najbolj poznan po gradnji Bazilike Marije zavetnice s plaščem na Ptujski Gori. Izhajal je iz rodbine gospodov Ptujskih, ki so Ptuju in okolici gospodarili deset generacij od 12. do 15. stoletja.

Plemeniti baron Jakob Breuner Markovski,

12. princ karnevala Janez Golc

Janez Golc prihaja iz Markovcev pri Ptuju, od koder izvira najstarejši zapis o kurentih. Je dolgoletni član Folklornega društva Anton Jože Štrafela Markovci, v katerem deluje kot folklorni plesalec, kopjaš in kurent. Predstavlja zgodovinski lik Jakoba Breunerja, lastnika posesti v okolici Ptuja, med njimi tudi Markovcev. V vlogi princa se s svojim spremstvom pojavlja na srednjeveških igrah. V času Kurentovanja v svoji kovnici denarja izdeluje spominske kovance. Za rezidenco si je izbral Grad Muretinci, kjer v poletnem času organizira srednjeveške tabore in baročne večerje.

Plemeniti Jurij Oprossnitzer,

13. princ karnevala Vlado Hvalec

Vlado Hvalec živi za bogato tradicijo etnografskega in kulturnega izročila. Ime je dobil po ptujskem grajskem kapetanu in glavarju iz 16. stoletja. Nagrobnik z njegovim imenom in zapisom o vojaški odličnosti je vgrajen v steno ptujske Cerkve sv. Jurija. Prinčeva oprava je odraz bogatega vojaškega kapetana. S svojo skupino gospodov Ptujskih se tradicionalno udeležuje ptujskega mestnega korza. V času njegovega prinčevanja je bil Ptuj kot partnersko mesto nosilec naziva Evropska prestolnica kulture. V vlogi predsednika Zveze društev kurentov je sodeloval pri vpisu obhodov kurentov na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Vitez Dornavski,

14. princ karnevala Miroslav Slodnjak

Miroslav Slodnjak je prvi princ¸ ki je žezlo nosil dve leti. Je član Etnografskega društva Cigani Dornava, ki s svojim radoživim temperamentom, plesom in scenografijo popestrijo etnografsko in karnevalsko povorko. Predstavlja zgodovinski lik osebnosti dornavskega viteza. V času svojega mandata je imel rezidenco v baročnem Gradu Dornava. Nosi oblačila bogatega viteza s konca 16. stoletja. Njegova spremljevalka je gospa Ana Plemenita Dornavska.

Bertold Draneški,

15. princ karnevala Rajko Jurgec

Rajko Jurgec je član Turističnega društva Korenti s Pobrežja, v katerem deluje vse od njegove ustanovitve. Pri svojem pedagoškem delu izročilo in tradicijo pustnih šeg ter navad na Ptujskem predaja mlajšim generacijam. Njegov lik princa je zasnovan na podlagi slavnih gospodov Draneških, natančneje dvornega maršala Bertolda Draneškega iz 13. stoletja. Princa spremlja njegova gospa plemenita Jožefa Draneška.

Plemeniti Janez Maksimilijan Gregorič,

16. princ karnevala Aleš Goričan

Aleš Goričan je ob opravljanju poslanstva kurenta nepogrešljiv v vlogi rimskega generala Marka Antonija Prima. Kot princ je dobil ime po plemenitem Janezu Maksimilijanu Gregoriču, ki je bil v 17. stoletju upravitelj Szekelyjevih posesti in lastnik nekaj manjših dvorcev v Pesniški dolini in Slovenskih goricah. V njegovi insigniji je upodobljen lik kurenta. Princa spremlja njegova gospa, plemenita Ana Gregorič. Je najmlajši princ v zgodovini princev karnevala.

Baron Jakob Zekel Videmski,

17. princ karnevala Darko Cafuta

Darko Cafuta se je v vlogi princa izkazal kot izjemen promotor pustne tradicije. Ob dogodkih v okviru jubilejnega 60. Kurentovanja se je udeleževal tudi številnih karnevalov v Sloveniji in izven meja. Predstavlja fevdalnega lastnika zemljiškega gospostva Videm, barona Jakoba Zekela, lastnika haloških posesti s sedežem pri Sv. Vidu pri Ptuju. Prinčevo oblačilo je ukrojeno po modi s konca 16. stoletja.

Več o: www.koranti-demoni.si

Nastanek instituta
princa karnevala

V okviru Evropskega združenja karnevalskih mest (FECC – Federation of European Carnival Cities), ki združuje več kot 550 mest in organizatorjev karnevalov v 46 nacionalnih združenjih, je lik princ karnevala pomemben del tradicije karnevalskega dogajanja in protokola. Ptuj in Slovenija sta člana FECC od leta 1991. Predsednik FECC Henry van der Kroon je vodjo Kurentovanja Branka Brumna več let nagovarjal, naj tudi Ptuj in Slovenija umestita ta tradicionalni lik evropskih karnevalskih mest v svoj največji karneval.

V prvem strateškem prelomu koncepta Kurentovanja leta 1994, ko se je po evropskih vzorih uvedla enajstdnevna prireditev in karnevalska dvorana, odločitev za umestitev princa karnevala še ni padla, zaradi zavedanja, da so temeljna podstat Kurentovanja izjemna pustna, etnografska in kulturna dediščina, temelječa na žlahtni tradiciji devetih avtohtonih tradicionalnih pustnih likov našega okolja, s kurentom-korantom na čelu.

Nov koncept se je leta 1998 nadgradil s Srečanjem tradicionalnih pustnih likov in mask Slovenije na otvoritveni slovesnosti Kurentovanja. Na Ptuju je bila funkcija princa karnevala uvedena leta 1999 za karnevalsko leto 2000. V snovanju jubilejnega 40. Kurentovanja na Ptuju in milenija leta 2000, ko je bila želja obeležiti in praznovati na zgodovinsko vreden način, je dozorela ideja inavguracije – umestitve princa karnevala.

Pri snovanju ideje je bil uporabljen temeljni model princev karnevala v mestih in državah FECC, ki je bil nadgrajen z žlahtno pustno tradicijo ter karnevalskim duhom našega mesta in okolja. Če so v evropskih mestih, kjer ta funkcija predstavlja izjemno čast, za princa karnevala pretežno imenovani bogati in uspešni meščani, ki čutijo s karnevali ter so pripravljeni pri organizaciji sodelovati kot večji finančni sponzorji in/ali donatorji, je na Ptuju dozorela odločitev, da bodo časti princa karnevala deležni zaslužni člani kulturno-etnografskih društev, ki so aktivno sodelovali pri organizaciji in predstavljanju Kurentovanja doma in v tujini, predvsem pa ohranjajo in negujejo enega od tradicionalnih pustnih likov našega okolja.

Princa karnevala sta v začetku za enoletni mandat imenovala direktor in organizacijski odbor Kurentovanja. Od ustanovitve Sveta princev karnevala leta 2008 ga na podlagi javnega poziva imenuje le-ta v soglasju z županom in vodjo Kurentovanja.  Od leta 2013 princ prejme dvoletni mandat. Umestitev je na 11. novembra, ob 11. uri in 11. minut, saj velja martinovo za jesenski pust oz. mali fašenk, začetek zimskega pusta.

Za 1. princa karnevala na Ptuju je bil na martinovo leta 1999 za karnevalsko leto 2000 imenovan Jože Gašperšič iz Ptuja, ki je kot prvi ponesel sloves lika kurenta v mednarodni prostor.

Nastanek instituta
princa karnevala

V okviru Evropskega združenja karnevalskih mest (FECC – Federation of European Carnival Cities), ki združuje več kot 550 mest in organizatorjev karnevalov v 46 nacionalnih združenjih, je lik princ karnevala pomemben del tradicije karnevalskega dogajanja in protokola. Ptuj in Slovenija sta člana FECC od leta 1991. Predsednik FECC Henry van der Kroon je vodjo Kurentovanja Branka Brumna več let nagovarjal, naj tudi Ptuj in Slovenija umestita ta tradicionalni lik evropskih karnevalskih mest v svoj največji karneval.

V prvem strateškem prelomu koncepta Kurentovanja leta 1994, ko se je po evropskih vzorih uvedla enajstdnevna prireditev in karnevalska dvorana, odločitev za umestitev princa karnevala še ni padla, zaradi zavedanja, da so temeljna podstat Kurentovanja izjemna pustna, etnografska in kulturna dediščina, temelječa na žlahtni tradiciji devetih avtohtonih tradicionalnih pustnih likov našega okolja, s kurentom-korantom na čelu.

Nov koncept se je leta 1998 nadgradil s Srečanjem tradicionalnih pustnih likov in mask Slovenije na otvoritveni slovesnosti Kurentovanja. Na Ptuju je bila funkcija princa karnevala uvedena leta 1999 za karnevalsko leto 2000. V snovanju jubilejnega 40. Kurentovanja na Ptuju in milenija leta 2000, ko je bila želja obeležiti in praznovati na zgodovinsko vreden način, je dozorela ideja inavguracije – umestitve princa karnevala.

Pri snovanju ideje je bil uporabljen temeljni model princev karnevala v mestih in državah FECC, ki je bil nadgrajen z žlahtno pustno tradicijo ter karnevalskim duhom našega mesta in okolja. Če so v evropskih mestih, kjer ta funkcija predstavlja izjemno čast, za princa karnevala pretežno imenovani bogati in uspešni meščani, ki čutijo s karnevali ter so pripravljeni pri organizaciji sodelovati kot večji finančni sponzorji in/ali donatorji, je na Ptuju dozorela odločitev, da bodo časti princa karnevala deležni zaslužni člani kulturno-etnografskih društev, ki so aktivno sodelovali pri organizaciji in predstavljanju Kurentovanja doma in v tujini, predvsem pa ohranjajo in negujejo enega od tradicionalnih pustnih likov našega okolja.

Princa karnevala sta v začetku za enoletni mandat imenovala direktor in organizacijski odbor Kurentovanja. Od ustanovitve Sveta princev karnevala leta 2008 ga na podlagi javnega poziva imenuje le-ta v soglasju z županom in vodjo Kurentovanja.  Od leta 2013 princ prejme dvoletni mandat. Umestitev je na 11. novembra, ob 11. uri in 11. minut, saj velja martinovo za jesenski pust oz. mali fašenk, začetek zimskega pusta.

Za 1. princa karnevala na Ptuju je bil na martinovo leta 1999 za karnevalsko leto 2000 imenovan Jože Gašperšič iz Ptuja, ki je kot prvi ponesel sloves lika kurenta v mednarodni prostor.