kurentovanje_etnopovorka_fotolangerholc_1kurentovanje_etnopovorka_fotolangerholc_1
kurentovanje_kurent_markopigac_1kurentovanje_kurent_markopigac_1
kurentovanje_erikskoliber_povorka2kurentovanje_erikskoliber_povorka2

Tradicionalni etnografski liki

V zgodovini človeštva zavzemajo maske glede na svojo razširjenost pomembno mesto. Že pred tisočletji so poskušali ljudje s šemljenjem vzpostaviti stik z onstranstvom, demoni, bogovi, duhovi prednikov, saj so želeli razumeti in vplivati na dogajanje v naravi in v skupnosti. Že s starim pustovanjem, ki izvira iz predkrščanske dobe, so ljudje z obhodi pustnih šem in s čaranjem rodovitnosti praznovali prihod pomladi ter se poslavljali od zime. Tudi krščanstvo, ki je takemu poganskemu prazniku nasprotovalo, šemljenja ni moglo zatreti. Pust se je ohranilo tako, da se ga je postavilo pred začetek štiridesetdnevnega postnega časa pred veliko nočjo, ki v resnici traja 46 dni, začne pa se s pepelnično sredo. Po veseljačenju in čezmernem uživanju hrane in pijače, ki se je zaključi na pustni torek ob polnoči, nastopi obdobje posta. Post napoveduje tudi beseda pust. Izvira iz besede »mesopust« – pusti meso. 

Maske in pustne šeme, ki so se izoblikovale v zgodovini, delimo na tradicionalne maske z magično močjo in sodobnejše karnevalske maske, ki se s kritiko in humorjem odzivajo na različna dogajanja v okolju. V Sloveniji so zlasti Ptujsko in Dravsko polje, Haloze in Slovenske gorice tista območja, ki zbujajo pozornost zaradi števila in raznovrstnosti tradicionalnih pustnih mask.

kurentovanje_etnopovorka_fotolangerholc_1
kurentovanje_kurent_markopigac_1
kurentovanje_erikskoliber_povorka2

Magičen etnografski lik, ki odganja slabo in prinaša srečo in zadovoljstvo.

V zgodovini človeštva zavzemajo maske glede na svojo razširjenost pomembno mesto. Že pred tisočletji so poskušali ljudje s šemljenjem vzpostaviti stik z onstranstvom, demoni, bogovi, duhovi prednikov, saj so želeli razumeti in vplivati na dogajanje v naravi in v skupnosti. Že s starim pustovanjem, ki izvira iz predkrščanske dobe, so ljudje z obhodi pustnih šem in s čaranjem rodovitnosti praznovali prihod pomladi ter se poslavljali od zime. Tudi krščanstvo, ki je takemu poganskemu prazniku nasprotovalo, šemljenja ni moglo zatreti. Pust se je ohranilo tako, da se ga je postavilo pred začetek štiridesetdnevnega postnega časa pred veliko nočjo, ki v resnici traja 46 dni, začne pa se s pepelnično sredo. Po veseljačenju in čezmernem uživanju hrane in pijače, ki se je zaključi na pustni torek ob polnoči, nastopi obdobje posta. Post napoveduje tudi beseda pust. Izvira iz besede »mesopust« – pusti meso. 

Maske in pustne šeme, ki so se izoblikovale v zgodovini, delimo na tradicionalne maske z magično močjo in sodobnejše karnevalske maske, ki se s kritiko in humorjem odzivajo na različna dogajanja v okolju. V Sloveniji so zlasti Ptujsko in Dravsko polje, Haloze in Slovenske gorice tista območja, ki zbujajo pozornost zaradi števila in raznovrstnosti tradicionalnih pustnih mask.

Ohranjanje dedišcine.

V kurente se je bilo včasih dovoljeno šemiti samo odraslim fantom. Vse od svečnice, 2. februarja, do pepelnične srede, so hodili v skupinah po domači in sosednjih vaseh, v spremstvu hudiča, ki je na domačiji ukradel kak par klobas. Njihov prihod k hiši je pomenil srečo celo prihajajoče leto. Če se je kurent povaljal po tleh, na dvorišču domačije, tisto leto sreče tam ni bilo. V drugi polovici 20. stoletja so pričeli v večjem številu zahajati na Ptuj, nastopati na Kurentovanju ter drugih organiziranih pustnih in folklornih prireditvah doma in na tujem.

Danes je okoli tisoč kurentov vključenih v številne podeželske in mestne skupine; največ je fantov in mož, nekaj tudi deklet in žena. Kurentije izdelujejo posebni redki mojstri. Čeprav je cena oprave dokaj visoka, je naročil iz leta v leto več, kar priča, da je kurent dediščina, ki pridobiva na popularnosti.

Ohranjanje dedišcine.

V kurente se je bilo včasih dovoljeno šemiti samo odraslim fantom. Vse od svečnice, 2. februarja, do pepelnične srede, so hodili v skupinah po domači in sosednjih vaseh, v spremstvu hudiča, ki je na domačiji ukradel kak par klobas. Njihov prihod k hiši je pomenil srečo celo prihajajoče leto. Če se je kurent povaljal po tleh, na dvorišču domačije, tisto leto sreče tam ni bilo. V drugi polovici 20. stoletja so pričeli v večjem številu zahajati na Ptuj, nastopati na Kurentovanju ter drugih organiziranih pustnih in folklornih prireditvah doma in na tujem.

Danes je okoli tisoč kurentov vključenih v številne podeželske in mestne skupine; največ je fantov in mož, nekaj tudi deklet in žena. Kurentije izdelujejo posebni redki mojstri. Čeprav je cena oprave dokaj visoka, je naročil iz leta v leto več, kar priča, da je kurent dediščina, ki pridobiva na popularnosti.

Obhodi kurentov na prestižnem Unescovem seznamu

Kurent je del svetovno pemembnih zakladov

Izjemno priznanje Unesca

Kurent – najbolj množičen pustni lik

Leta 2017 je mednarodna organizacija Unesco (Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo) obhode kurentov/korantov vpisala na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Vpis na Unescov seznam je vsekakor izjemnega pomena, ne samo za ohranjanje etnografske tradicije našega območja, temveč tudi za prepoznavnost mesta Ptuj in Slovenije v mednarodnem prostoru. Čeprav nikjer drugje na slovenskem in na širšem geografskem področju ne najdemo takšne pestrosti etnografskih in pustnih likov, kurent še vedno ohranja vodilno vlogo med njimi. Že dejstvo, da je po njem poimenovana največja prireditev odprtega tipa v državi (Kurentovanje) govori zase.

Tradicionalni etnografski liki

Kurent
najpomebnejši etnografski lik
Baba nosi deda
duhovi rajnih
Cigani
iz Dornave
Hudič
bojte, bojte, prihaja
Jürek in Rabolj
iz Haloz
Moža išče kopanja
slamnata nevesta
Ženitni lik – Kopjaš
ženitni lik
Kurike in piceki
za dobro letino
Nagajivi medved
s Ptujskega polja
Orači
zarišejo magični krog
Ploharji
za čaranje plodnosti
Pustni plesači
s Pobrežja
Pokači
za srečo in blagostanje
Ruse
s Ptujskega polja
Vile
plesoče in pojoče
Tradicionalni etnografski liki