liki_pustniplesaci1
Pustni plesači
Pustni plesači s Pobrežja
Pustni plesači s Pobrežja so nekaj posebnega med pustnimi šegami. Nekaj plesnih parov, muzikant, kurent in jajčarica želijo z glasbo in s plesom srečo in obilje v kmečkih domovih. Vsi člani skupine, razen rogatega kurenta, so pražnje oblečeni. Najimenitnejši del oprave so visoke polkrožne kape, ki jih nosijo plesalci. Okrašene so z umetnim cvetjem različnih barv, s svežim zelenjem in pisanimi trakovi.

Pred desetletji, ko so še hodili od hiše do hiše, so bili povsod dobrodošli in lepo sprejeti. Ko so vstopili v hišo, so pozdravili gospodarja in gospodinjo. Sledilo je zelo dolgo voščilo za dobro letino, zdravo živino, dosti otrok, da bi hči dobila dobrega moža itd. Po vsem tem se je vse divje zavrtelo ob zvokih harmonike, jezikava jajčarica pa je pridno zbirala darove.
liki_pustniplesaci1
Pustni plesači
Pustni plesači s Pobrežja
Pustni plesači s Pobrežja so nekaj posebnega med pustnimi šegami. Nekaj plesnih parov, muzikant, kurent in jajčarica želijo z glasbo in s plesom srečo in obilje v kmečkih domovih. Vsi člani skupine, razen rogatega kurenta, so pražnje oblečeni. Najimenitnejši del oprave so visoke polkrožne kape, ki jih nosijo plesalci. Okrašene so z umetnim cvetjem različnih barv, s svežim zelenjem in pisanimi trakovi.

Pred desetletji, ko so še hodili od hiše do hiše, so bili povsod dobrodošli in lepo sprejeti. Ko so vstopili v hišo, so pozdravili gospodarja in gospodinjo. Sledilo je zelo dolgo voščilo za dobro letino, zdravo živino, dosti otrok, da bi hči dobila dobrega moža itd. Po vsem tem se je vse divje zavrtelo ob zvokih harmonike, jezikava jajčarica pa je pridno zbirala darove.

Tradicionalni etnografski liki

V zgodovini človeštva zavzemajo maske glede na svojo razširjenost pomembno mesto. Že pred tisočletji so poskušali ljudje s šemljenjem vzpostaviti stik z onstranstvom, demoni, bogovi, duhovi prednikov, saj so želeli razumeti in vplivati na dogajanje v naravi in v skupnosti. Že s starim pustovanjem, ki izvira iz predkrščanske dobe, so ljudje z obhodi pustnih šem in s čaranjem rodovitnosti praznovali prihod pomladi ter se poslavljali od zime. Tudi krščanstvo, ki je takemu poganskemu prazniku nasprotovalo, šemljenja ni moglo zatreti. Pust se je ohranilo tako, da se ga je postavilo pred začetek štiridesetdnevnega postnega časa pred veliko nočjo, ki v resnici traja 46 dni, začne pa se s pepelnično sredo. Po veseljačenju in čezmernem uživanju hrane in pijače, ki se je zaključi na pustni torek ob polnoči, nastopi obdobje posta. Post napoveduje tudi beseda pust. Izvira iz besede »mesopust« – pusti meso. 

Maske in pustne šeme, ki so se izoblikovale v zgodovini, delimo na tradicionalne maske z magično močjo in sodobnejše karnevalske maske, ki se s kritiko in humorjem odzivajo na različna dogajanja v okolju. V Sloveniji so zlasti Ptujsko in Dravsko polje, Haloze in Slovenske gorice tista območja, ki zbujajo pozornost zaradi števila in raznovrstnosti tradicionalnih pustnih mask.

Kurent
najpomebnejši etnografski lik
Baba nosi deda
duhovi rajnih
Cigani
iz Dornave
Hudič
bojte, bojte, prihaja
Jürek in Rabolj
iz Haloz
Moža išče kopanja
slamnata nevesta
Ženitni lik – Kopjaš
ženitni lik
Kurike in piceki
za dobro letino
Nagajivi medved
s Ptujskega polja
Orači
zarišejo magični krog
Ploharji
za čaranje plodnosti
Pustni plesači
s Pobrežja
Pokači
za srečo in blagostanje
Ruse
s Ptujskega polja
Vile
plesoče in pojoče
Tradicionalni etnografski liki