liki_babanosideda
Baba nosi deda
Igrivi prikaz zakonskih vlog
Lik baba deda nosi ali ded babo nosi je znan v številnih evropskih državah, zelo priljubljen pa je tudi na Dravskem in Ptujskem polju, Halozah in Slovenskih goricah. Povezujejo ga z likom starca ali starke, ki v človeški podobi na zemlji predstavlja duhove rajnih. Eden izmed njiju, baba ali ded, stopi v velik, iz šibja narejen koš brez dna, ki si ga oprta na ramena. Spredaj ima pritrjeno lutko iz blaga (on/ona). Pri babi, katere obraz je namazan z barvicami ali sajami, je po navadi poudarjeno veliko oprsje, moški imajo v rokah kopje, na glavi pa star klobuk.
liki_babanosideda
Baba nosi deda
Igrivi prikaz zakonskih vlog
Lik baba deda nosi ali ded babo nosi je znan v številnih evropskih državah, zelo priljubljen pa je tudi na Dravskem in Ptujskem polju, Halozah in Slovenskih goricah. Povezujejo ga z likom starca ali starke, ki v človeški podobi na zemlji predstavlja duhove rajnih. Eden izmed njiju, baba ali ded, stopi v velik, iz šibja narejen koš brez dna, ki si ga oprta na ramena. Spredaj ima pritrjeno lutko iz blaga (on/ona). Pri babi, katere obraz je namazan z barvicami ali sajami, je po navadi poudarjeno veliko oprsje, moški imajo v rokah kopje, na glavi pa star klobuk.

Tradicionalni etnografski liki

V zgodovini človeštva zavzemajo maske glede na svojo razširjenost pomembno mesto. Že pred tisočletji so poskušali ljudje s šemljenjem vzpostaviti stik z onstranstvom, demoni, bogovi, duhovi prednikov, saj so želeli razumeti in vplivati na dogajanje v naravi in v skupnosti. Že s starim pustovanjem, ki izvira iz predkrščanske dobe, so ljudje z obhodi pustnih šem in s čaranjem rodovitnosti praznovali prihod pomladi ter se poslavljali od zime. Tudi krščanstvo, ki je takemu poganskemu prazniku nasprotovalo, šemljenja ni moglo zatreti. Pust se je ohranilo tako, da se ga je postavilo pred začetek štiridesetdnevnega postnega časa pred veliko nočjo, ki v resnici traja 46 dni, začne pa se s pepelnično sredo. Po veseljačenju in čezmernem uživanju hrane in pijače, ki se je zaključi na pustni torek ob polnoči, nastopi obdobje posta. Post napoveduje tudi beseda pust. Izvira iz besede »mesopust« – pusti meso. 

Maske in pustne šeme, ki so se izoblikovale v zgodovini, delimo na tradicionalne maske z magično močjo in sodobnejše karnevalske maske, ki se s kritiko in humorjem odzivajo na različna dogajanja v okolju. V Sloveniji so zlasti Ptujsko in Dravsko polje, Haloze in Slovenske gorice tista območja, ki zbujajo pozornost zaradi števila in raznovrstnosti tradicionalnih pustnih mask.

Kurent
najpomebnejši etnografski lik
Baba nosi deda
duhovi rajnih
Cigani
iz Dornave
Hudič
bojte, bojte, prihaja
Jürek in Rabolj
iz Haloz
Moža išče kopanja
slamnata nevesta
Ženitni lik – Kopjaš
ženitni lik
Kurike in piceki
za dobro letino
Nagajivi medved
s Ptujskega polja
Orači
zarišejo magični krog
Ploharji
za čaranje plodnosti
Pustni plesači
s Pobrežja
Pokači
za srečo in blagostanje
Ruse
s Ptujskega polja
Vile
plesoče in pojoče
Tradicionalni etnografski liki