meni
meni
meni
Kurent/korant
Kurent oziroma korant je najbolj poznan in množičen slovenski tradicionalni pustni lik. Simbol Ptuja in Slovenije pa je na pomenski in spiritualni ravni v bistvu še veliko več. Njegov izvor je precej skrivnosten in že stoletja ovit v tančico skrivnostnosti. Povezujemo ga tako s slovansko, ilirsko, keltsko kot tudi grško-rimsko mitologijo. Njegovo poslanstvo lahko iščemo v simboliki naravnih pojavov, pričakovanju pomladi ali v pustovanju podobnih starorimskih obrednih praznovanjih. Kurentov čas simbolno uokvirjata še dva krščanska praznika – svečnica in pepelnica. Kjerkoli že iščemo korenine tega fenomena s Ptujsko-Dravskega polja, Haloz in Slovenskih goric, vedno znova naletimo na podobno izročilo, ki ga kurent nosi s seboj. To govori, da odganja zle sile in v deželo kliče boljše čase, naj bo to v obliki blaginje, toplejše pomladi ali dobre letine.
Podobo kurenta je moč zaslediti v celostnih podobah podjetij, javnih pravnih oseb in civilno-družbenih organizacij. Svojevrsten pečat je kurentu, ki je postal osrednji ikonografski simbol njegove fantastične umetnosti, dal priznani slovenski slikar in grafik France Mihelič.
Kurent oziroma korant je najbolj poznan in množičen slovenski tradicionalni pustni lik. Simbol Ptuja in Slovenije pa je na pomenski in spiritualni ravni v bistvu še veliko več. Njegov izvor je precej skrivnosten in že stoletja ovit v tančico skrivnostnosti. Povezujemo ga tako s slovansko, ilirsko, keltsko kot tudi grško-rimsko mitologijo. Njegovo poslanstvo lahko iščemo v simboliki naravnih pojavov, pričakovanju pomladi ali v pustovanju podobnih starorimskih obrednih praznovanjih. Kurentov čas simbolno uokvirjata še dva krščanska praznika – svečnica in pepelnica. Kjerkoli že iščemo korenine tega fenomena s Ptujsko-Dravskega polja, Haloz in Slovenskih goric, vedno znova naletimo na podobno izročilo, ki ga kurent nosi s seboj. To govori, da odganja zle sile in v deželo kliče boljše čase, naj bo to v obliki blaginje, toplejše pomladi ali dobre letine.
Podobo kurenta je moč zaslediti v celostnih podobah podjetij, javnih pravnih oseb in civilno-družbenih organizacij. Svojevrsten pečat je kurentu, ki je postal osrednji ikonografski simbol njegove fantastične umetnosti, dal priznani slovenski slikar in grafik France Mihelič.
V kurente se je bilo včasih dovoljeno šemiti samo odraslim fantom. Vse od svečnice, 2. februarja, do pepelnične srede, so hodili v skupinah po domači in sosednjih vaseh, v spremstvu hudiča, ki je na domačiji ukradel kak par klobas. Njihov prihod k hiši je pomenil srečo celo prihajajoče leto. Če se je kurent povaljal po tleh, na dvorišču domačije, tisto leto sreče tam ni bilo. V drugi polovici 20. stoletja so pričeli v večjem številu zahajati na Ptuj, nastopati na Kurentovanju ter drugih organiziranih pustnih in folklornih prireditvah doma in na tujem.
Danes je okoli tisoč kurentov vključenih v številne podeželske in mestne skupine; največ je fantov in mož, nekaj tudi deklet in žena. Kurentije izdelujejo posebni redki mojstri. Čeprav je cena oprave dokaj visoka, je naročil iz leta v leto več, kar priča, da je kurent dediščina, ki pridobiva na popularnosti.
V kurente se je bilo včasih dovoljeno šemiti samo odraslim fantom. Vse od svečnice, 2. februarja, do pepelnične srede, so hodili v skupinah po domači in sosednjih vaseh, v spremstvu hudiča, ki je na domačiji ukradel kak par klobas. Njihov prihod k hiši je pomenil srečo celo prihajajoče leto. Če se je kurent povaljal po tleh, na dvorišču domačije, tisto leto sreče tam ni bilo. V drugi polovici 20. stoletja so pričeli v večjem številu zahajati na Ptuj, nastopati na Kurentovanju ter drugih organiziranih pustnih in folklornih prireditvah doma in na tujem.
Danes je okoli tisoč kurentov vključenih v številne podeželske in mestne skupine; največ je fantov in mož, nekaj tudi deklet in žena. Kurentije izdelujejo posebni redki mojstri. Čeprav je cena oprave dokaj visoka, je naročil iz leta v leto več, kar priča, da je kurent dediščina, ki pridobiva na popularnosti.
Obhodi kurentov na prestižnem Unescovem seznamu
Izjemno priznanje Unesca
Kurent – najbolj množičen pustni lik
Leta 2017 je mednarodna organizacija Unesco (Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo) obhode kurentov/korantov vpisala na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Vpis na Unescov seznam je vsekakor izjemnega pomena, ne samo za ohranjanje etnografske tradicije našega območja, temveč tudi za prepoznavnost mesta Ptuj in Slovenije v mednarodnem prostoru. Čeprav nikjer drugje na slovenskem in na širšem geografskem področju ne najdemo takšne pestrosti etnografskih in pustnih likov, kurent še vedno ohranja vodilno vlogo med njimi. Že dejstvo, da je po njem poimenovana največja prireditev odprtega tipa v državi (Kurentovanje) govori zase.
V zgodovini človeštva zavzemajo maske glede na svojo razširjenost pomembno mesto. Že pred tisočletji so poskušali ljudje s šemljenjem vzpostaviti stik z onstranstvom, demoni, bogovi, duhovi prednikov, saj so želeli razumeti in vplivati na dogajanje v naravi in v skupnosti. Že s starim pustovanjem, ki izvira iz predkrščanske dobe, so ljudje z obhodi pustnih šem in s čaranjem rodovitnosti praznovali prihod pomladi ter se poslavljali od zime. Tudi krščanstvo, ki je takemu poganskemu prazniku nasprotovalo, šemljenja ni moglo zatreti. Pust se je ohranilo tako, da se ga je postavilo pred začetek štiridesetdnevnega postnega časa pred veliko nočjo, ki v resnici traja 46 dni, začne pa se s pepelnično sredo. Po veseljačenju in čezmernem uživanju hrane in pijače, ki se je zaključi na pustni torek ob polnoči, nastopi obdobje posta. Post napoveduje tudi beseda pust. Izvira iz besede »mesopust« – pusti meso.
Maske in pustne šeme, ki so se izoblikovale v zgodovini, delimo na tradicionalne maske z magično močjo in sodobnejše karnevalske maske, ki se s kritiko in humorjem odzivajo na različna dogajanja v okolju. V Sloveniji so zlasti Ptujsko in Dravsko polje, Haloze in Slovenske gorice tista območja, ki zbujajo pozornost zaradi števila in raznovrstnosti tradicionalnih pustnih mask.
