meni
meni
meni
Kurent ali korant, kakor mu pravijo ljudje na podeželju, je najbolj priljubljen in množičen tradicionalni pustni lik. Njegov izvor ni popolnoma znan, a obstaja več domnev. So tiste povezane z ilirskokeltskim izročilom, ene omenjajo mitološke spremljevalce boginje Kibele, ki so jo častili na ozemlju rimske Poetovione v pozni antiki, nekatere kurenta enačijo s predniki Slovencev, spet druge z naseljevanjem Uskokov v 16. stoletju, …
Kurent ali korant, kakor mu pravijo ljudje na podeželju, je najbolj priljubljen in množičen tradicionalni pustni lik. Njegov izvor ni popolnoma znan, a obstaja več domnev. So tiste povezane z ilirskokeltskim izročilom, ene omenjajo mitološke spremljevalce boginje Kibele, ki so jo častili na ozemlju rimske Poetovione v pozni antiki, nekatere kurenta enačijo s predniki Slovencev, spet druge z naseljevanjem Uskokov v 16. stoletju, …
V kurente se je bilo včasih dovoljeno šemiti samo odraslim fantom. Vse od svečnice, 2. februarja, do pepelnične srede, so hodili v skupinah po domači in sosednjih vaseh, v spremstvu hudiča, ki je na domačiji ukradel kak par klobas. Njihov prihod k hiši je pomenil srečo celo prihajajoče leto. Če se je kurent povaljal po tleh, na dvorišču domačije, tisto leto sreče tam ni bilo. V drugi polovici 20. stoletja so pričeli v večjem številu zahajati na Ptuj, nastopati na Kurentovanju ter drugih organiziranih pustnih in folklornih prireditvah doma in na tujem.
Danes je okoli tisoč kurentov vključenih v številne podeželske in mestne skupine; največ je fantov in mož, nekaj tudi deklet in žena. Kurentije izdelujejo posebni redki mojstri. Čeprav je cena oprave dokaj visoka, je naročil iz leta v leto več, kar priča, da je kurent dediščina, ki pridobiva na popularnosti.
Vpis obhodov kurentov na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva
Izjemno priznanje Unesca
Kurent – najbolj množičen pustni lik
Na svojem letnem zasedanju je Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) razglasil vpis obhodov kurentov na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
Vpis obhodov kurentov na svetovni seznam predstavlja sklepni korak večletnih prizadevanj ptujske regije in Slovenije, zgodovinski dosežek pri ohranjanju nacionalne kulturne dediščine in doseganju še večje mednarodne prepoznavnosti pustnega lika kurenta na svetovnem zemljevidu, ki je že ponesel glas Ptuja in Slovenije v svet.
Ob razglasitvi na zasedanju je takratni župan Mestne občine Ptuj Miran Senčar povedal: »Najprej se želim zahvaliti vsem generacijam kurentov in korantov, ki že stoletja negujejo kulturno dediščino obhodov kurentov, ter vsem organizacijam in posameznikom, ki jim je z zahtevno pripravo nominacije uspelo obhode kurentov uvrstiti na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Zahvala gre tudi vsem etnografskim in karnevalskim skupinam, ki so nepogrešljiv del pustne tradicije na Ptujskem. V čast nam je, da so obhodi kurentov z vpisom na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva postali del svetovno pomembnih zakladov.«
Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva je eden izmed najvidnejših izrazov varovanja nesnovne kulturne dediščine v mednarodnem okolju, med nesnovno dediščino štejemo prakse, predstavitve, izraze, znanja, veščine in z njimi povezana orodja, predmete, izdelke in kulturne prostore, ki jih skupnosti, skupine in tudi posamezniki prepoznavajo kot del svoje kulturne dediščine. Po besedah podpredsednika Federacije evropskih karnevalskih mest in predsednika ptujskega Kurentovanja Branka Brumna je kurentovo obredje Ptuj in Slovenijo z vpisom na UNESCO seznam umestilo v zakladnico tisočletij kulturne dediščine in duhovnosti človeštva: »Etnografska kulturna dediščina predstavlja avtentično zibelko kulturne identitete in dediščine posameznika, mesta, naroda in človeštva. Zato so zaščita, skrb in ohranjanje te dediščine za prihodnje rodove ključnega pomena.«
