liki_oraci3liki_oraci3
liki_oraci2liki_oraci2
liki_oraci1liki_oraci1
Orači
Magični krog zarišejo orači
Pustno oranje je priljubljena šega, v kateri sta skriti že pozabljeni obredni dejanji: oranje obrambnega magičnega kroga okrog vasi in svečano zaoranje prve brazde ob začetku poljskih del. Na ptujskem območju so najbolj znani orači v Markovcih, Lancovi vasi, Podlehniku, Leskovcu, Dornavi in Okiču v Halozah. Skupino praviloma sestavljajo trije pari konjičev, ki so vpreženi v okrašen lesen plug, za katerim stopa kurent. Pokač z dolgim bičem glasno poka, preganja zle duhove in oznanja prihod skupine oračev. Spremlja jih šegavi pobirač z grabljami in košaro za darove, zlasti mastne dobrote, ki jih skupina prejme od vaških gospodinj. Pokači so pri vseh skupinah pražnje oblečeni, obuti v škornje in z okrašenimi klobuki na glavi.
liki_oraci3
liki_oraci2
liki_oraci1
Orači
Magični krog zarišejo orači
Pustno oranje je priljubljena šega, v kateri sta skriti že pozabljeni obredni dejanji: oranje obrambnega magičnega kroga okrog vasi in svečano zaoranje prve brazde ob začetku poljskih del. Na ptujskem območju so najbolj znani orači v Markovcih, Lancovi vasi, Podlehniku, Leskovcu, Dornavi in Okiču v Halozah. Skupino praviloma sestavljajo trije pari konjičev, ki so vpreženi v okrašen lesen plug, za katerim stopa kurent. Pokač z dolgim bičem glasno poka, preganja zle duhove in oznanja prihod skupine oračev. Spremlja jih šegavi pobirač z grabljami in košaro za darove, zlasti mastne dobrote, ki jih skupina prejme od vaških gospodinj. Pokači so pri vseh skupinah pražnje oblečeni, obuti v škornje in z okrašenimi klobuki na glavi.

Tradicionalni etnografski liki

V zgodovini človeštva zavzemajo maske glede na svojo razširjenost pomembno mesto. Že pred tisočletji so poskušali ljudje s šemljenjem vzpostaviti stik z onstranstvom, demoni, bogovi, duhovi prednikov, saj so želeli razumeti in vplivati na dogajanje v naravi in v skupnosti. Že s starim pustovanjem, ki izvira iz predkrščanske dobe, so ljudje z obhodi pustnih šem in s čaranjem rodovitnosti praznovali prihod pomladi ter se poslavljali od zime. Tudi krščanstvo, ki je takemu poganskemu prazniku nasprotovalo, šemljenja ni moglo zatreti. Pust se je ohranilo tako, da se ga je postavilo pred začetek štiridesetdnevnega postnega časa pred veliko nočjo, ki v resnici traja 46 dni, začne pa se s pepelnično sredo. Po veseljačenju in čezmernem uživanju hrane in pijače, ki se je zaključi na pustni torek ob polnoči, nastopi obdobje posta. Post napoveduje tudi beseda pust. Izvira iz besede »mesopust« – pusti meso. 

Maske in pustne šeme, ki so se izoblikovale v zgodovini, delimo na tradicionalne maske z magično močjo in sodobnejše karnevalske maske, ki se s kritiko in humorjem odzivajo na različna dogajanja v okolju. V Sloveniji so zlasti Ptujsko in Dravsko polje, Haloze in Slovenske gorice tista območja, ki zbujajo pozornost zaradi števila in raznovrstnosti tradicionalnih pustnih mask.

Kurent
najpomebnejši etnografski lik
Baba nosi deda
duhovi rajnih
Cigani
iz Dornave
Hudič
bojte, bojte, prihaja
Jürek in Rabolj
iz Haloz
Moža išče kopanja
slamnata nevesta
Ženitni lik – Kopjaš
ženitni lik
Kurike in piceki
za dobro letino
Nagajivi medved
s Ptujskega polja
Orači
zarišejo magični krog
Ploharji
za čaranje plodnosti
Pustni plesači
s Pobrežja
Pokači
za srečo in blagostanje
Ruse
s Ptujskega polja
Vile
plesoče in pojoče
Tradicionalni etnografski liki