Tradicionalni etnografski liki
V zgodovini človeštva zavzemajo maske glede na svojo razširjenost pomembno mesto. Že pred tisočletji so poskušali ljudje s šemljenjem vzpostaviti stik z onstranstvom, demoni, bogovi, duhovi prednikov, saj so želeli razumeti in vplivati na dogajanje v naravi in v skupnosti. Že s starim pustovanjem, ki izvira iz predkrščanske dobe, so ljudje z obhodi pustnih šem in s čaranjem rodovitnosti praznovali prihod pomladi ter se poslavljali od zime. Tudi krščanstvo, ki je takemu poganskemu prazniku nasprotovalo, šemljenja ni moglo zatreti. Pust se je ohranilo tako, da se ga je postavilo pred začetek štiridesetdnevnega postnega časa pred veliko nočjo, ki v resnici traja 46 dni, začne pa se s pepelnično sredo. Po veseljačenju in čezmernem uživanju hrane in pijače, ki se je zaključi na pustni torek ob polnoči, nastopi obdobje posta. Post napoveduje tudi beseda pust. Izvira iz besede »mesopust« – pusti meso.
Maske in pustne šeme, ki so se izoblikovale v zgodovini, delimo na tradicionalne maske z magično močjo in sodobnejše karnevalske maske, ki se s kritiko in humorjem odzivajo na različna dogajanja v okolju. V Sloveniji so zlasti Ptujsko in Dravsko polje, Haloze in Slovenske gorice tista območja, ki zbujajo pozornost zaradi števila in raznovrstnosti tradicionalnih pustnih mask.