Izjemno priznanje Unesca
Obhodi kurentov so bili leta 2012 najprej vpisani v slovenski Register nesnovne kulturne dediščine Ministrstva za kulturo, v katerem je evidentiranih 21 nosilcev te pustne šege, za tem je bil kurent razglašen še za živo mojstrovino državnega pomena. Konec leta 2015 je Vlada Republike Slovenije obhode kurentov razglasila za nesnovno kulturno dediščino državnega pomena. Da bi še bolj poudarili vlogo kurenta za regijo, so Ptujčani 20 kurentovih društev povezali v Zvezo društev kurentov, ki združuje več kot 900 članov in je bila nosilka nominacije za vpis na UNESCO seznam.
Obhodi kurentov spadajo med vidnejše tradicionalne pustne šege v Sloveniji, kurent je najbolj množičen tradicionalen in prepoznaven pustni lik, ki se dokumentirano pojavlja vsaj že od 1880. Lik kurenta, ki po ljudskem verovanju odganja vse slabo in prinaša srečo ter zadovoljstvo, je tudi eden od simbolov slovenske identitete, na ptujskem Kurentovanju pa je mogoče videti tudi do tisoč kurentov pri izvajanju njihovega obredja.
Tokrat je UNESCO obravnaval 35 kandidatur, med drugim kulturni izraz plesanja srbskega kola in nizozemsko veščino upravljanja z mlini na veter, do zdaj je tako na seznam skupno vpisanih 365 zaščitenih vnosov iz 108 držav. Pri pripravi slovenske nominacije, ki jo je Ministrstvo za kulturo v imenu Republike Slovenije vložilo leta 2016, so z veliko energije sodelovali predstavniki ZRS Bistra, Zveze društev kurentov, Slovenskega etnografskega muzeja kot Koordinatorja varstva nesnovne dediščine in Direktorata za kulturno dediščino pri Ministrstvu za kulturo. V Parizu je bila nepogrešljiva tudi pomoč Veleposlaništva Republike Slovenije.
Kurent – najbolj množičen pustni lik
Obhodi kurentov so po Škofjeloškem pasijonu druga enota slovenske nesnovne kulturne dediščine, ki je vpisana na Reprezentativni seznam. Ministrstvo za kulturo je letos v imenu Republike Slovenije za vpis nanj oddalo še nominacijo Klekljanje čipk v Sloveniji, Republika Ciper pa večnacionalno nominacijo Suhozidna gradnja, ki jo je skupaj pripravilo devet držav: Bolgarija, Ciper, Francija, Grčija, Hrvaška, Italija, Slovenija, Španija in Švica. Nominaciji bosta obravnavani v letu 2018.
Obhodi kurentov spadajo med vidnejše tradicionalne pustne šege v Sloveniji, kurent je najbolj množičen tradicionalen in prepoznaven pustni lik, ki se dokumentirano pojavlja vsaj že od 1880. Lik kurenta, ki po ljudskem verovanju odganja vse slabo in prinaša srečo ter zadovoljstvo, je tudi eden od simbolov slovenske identitete, na ptujskem Kurentovanju pa je mogoče videti tudi do tisoč kurentov pri izvajanju njihovega obredja.
Izjemno priznanje Unesca
Obhodi kurentov so bili leta 2012 najprej vpisani v slovenski Register nesnovne kulturne dediščine Ministrstva za kulturo, v katerem je evidentiranih 21 nosilcev te pustne šege, za tem je bil kurent razglašen še za živo mojstrovino državnega pomena. Konec leta 2015 je Vlada Republike Slovenije obhode kurentov razglasila za nesnovno kulturno dediščino državnega pomena. Da bi še bolj poudarili vlogo kurenta za regijo, so Ptujčani 20 kurentovih društev povezali v Zvezo društev kurentov, ki združuje več kot 900 članov in je bila nosilka nominacije za vpis na UNESCO seznam.
Obhodi kurentov spadajo med vidnejše tradicionalne pustne šege v Sloveniji, kurent je najbolj množičen tradicionalen in prepoznaven pustni lik, ki se dokumentirano pojavlja vsaj že od 1880. Lik kurenta, ki po ljudskem verovanju odganja vse slabo in prinaša srečo ter zadovoljstvo, je tudi eden od simbolov slovenske identitete, na ptujskem Kurentovanju pa je mogoče videti tudi do tisoč kurentov pri izvajanju njihovega obredja.
Tokrat je UNESCO obravnaval 35 kandidatur, med drugim kulturni izraz plesanja srbskega kola in nizozemsko veščino upravljanja z mlini na veter, do zdaj je tako na seznam skupno vpisanih 365 zaščitenih vnosov iz 108 držav. Pri pripravi slovenske nominacije, ki jo je Ministrstvo za kulturo v imenu Republike Slovenije vložilo leta 2016, so z veliko energije sodelovali predstavniki ZRS Bistra, Zveze društev kurentov, Slovenskega etnografskega muzeja kot Koordinatorja varstva nesnovne dediščine in Direktorata za kulturno dediščino pri Ministrstvu za kulturo. V Parizu je bila nepogrešljiva tudi pomoč Veleposlaništva Republike Slovenije.
Kurent – najbolj množičen pustni lik
Obhodi kurentov so po Škofjeloškem pasijonu druga enota slovenske nesnovne kulturne dediščine, ki je vpisana na Reprezentativni seznam. Ministrstvo za kulturo je letos v imenu Republike Slovenije za vpis nanj oddalo še nominacijo Klekljanje čipk v Sloveniji, Republika Ciper pa večnacionalno nominacijo Suhozidna gradnja, ki jo je skupaj pripravilo devet držav: Bolgarija, Ciper, Francija, Grčija, Hrvaška, Italija, Slovenija, Španija in Švica. Nominaciji bosta obravnavani v letu 2018.
Obhodi kurentov spadajo med vidnejše tradicionalne pustne šege v Sloveniji, kurent je najbolj množičen tradicionalen in prepoznaven pustni lik, ki se dokumentirano pojavlja vsaj že od 1880. Lik kurenta, ki po ljudskem verovanju odganja vse slabo in prinaša srečo ter zadovoljstvo, je tudi eden od simbolov slovenske identitete, na ptujskem Kurentovanju pa je mogoče videti tudi do tisoč kurentov pri izvajanju njihovega obredja.
Obhodi kurentov na prestižnem Unescovem seznamu
Kurent je del svetovno pemembnih zakladov
Izjemno priznanje Unesca
Kurent – najbolj množičen pustni lik
Leta 2017 je mednarodna organizacija Unesco (Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo) obhode kurentov/korantov vpisala na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Vpis na Unescov seznam je vsekakor izjemnega pomena, ne samo za ohranjanje etnografske tradicije našega območja, temveč tudi za prepoznavnost mesta Ptuj in Slovenije v mednarodnem prostoru. Čeprav nikjer drugje na slovenskem in na širšem geografskem področju ne najdemo takšne pestrosti etnografskih in pustnih likov, kurent še vedno ohranja vodilno vlogo med njimi. Že dejstvo, da je po njem poimenovana največja prireditev odprtega tipa v državi (Kurentovanje) govori zase.
Tradicionalni etnografski liki
V zgodovini človeštva zavzemajo maske glede na svojo razširjenost pomembno mesto. Že pred tisočletji so poskušali ljudje s šemljenjem vzpostaviti stik z onstranstvom, demoni, bogovi, duhovi prednikov, saj so želeli razumeti in vplivati na dogajanje v naravi in v skupnosti. Že s starim pustovanjem, ki izvira iz predkrščanske dobe, so ljudje z obhodi pustnih šem in s čaranjem rodovitnosti praznovali prihod pomladi ter se poslavljali od zime. Tudi krščanstvo, ki je takemu poganskemu prazniku nasprotovalo, šemljenja ni moglo zatreti. Pust se je ohranilo tako, da se ga je postavilo pred začetek štiridesetdnevnega postnega časa pred veliko nočjo, ki v resnici traja 46 dni, začne pa se s pepelnično sredo. Po veseljačenju in čezmernem uživanju hrane in pijače, ki se je zaključi na pustni torek ob polnoči, nastopi obdobje posta. Post napoveduje tudi beseda pust. Izvira iz besede »mesopust« – pusti meso.
Maske in pustne šeme, ki so se izoblikovale v zgodovini, delimo na tradicionalne maske z magično močjo in sodobnejše karnevalske maske, ki se s kritiko in humorjem odzivajo na različna dogajanja v okolju. V Sloveniji so zlasti Ptujsko in Dravsko polje, Haloze in Slovenske gorice tista območja, ki zbujajo pozornost zaradi števila in raznovrstnosti tradicionalnih pustnih mask.
