Sobota, 3. 2. 2024, ob 11.00


1. PIHALNI ORKESTER PTUJ

V letu 1855 je bila prvič omenjena Mestna godba Ptuj, tako da mesto z orkestrom beleži 169 let neprekinjenega delovanja godbe – več kot poldrugo stoletje ljubezni do glasbe, ki nikoli ne zastara!
Pihalni orkester Ptuj sodi med nosilce kulturnega dogajanja na Ptuju in aktivno sodeluje na vseh pomembnih kulturnih prireditvah.

2. PRINC KARNEVALA S PRINČEVIMI TRGOVCI

Francesco Guffante, ptujski mestni sodnik, 19. princ ptujskega karnevala

3. POKAČI
Tržec, Pobrežje, Župečja vas

Oznanjalci začetka pustnega časa

4. KOPJAŠI
Markovci

Nepogrešljivi spremljevalci ženitnega para

5. VILE
Markovci

Plešoče in pojoče znanilke dobrega

6. PICEKI
KUD Baron

Fantiči v pisanih trakovih in perju

7. JÜREK in RABOLJ
Dolena

Zeleni Jurij premaga zimskega demona

8. MEDVEDI
Markovci

Nagajivi medved in gonjač s Ptujskega polja

9. CIRKOVŠKI PLOHARJI
Cirkovce

Plodnost čarajo ploharji

10. POBREŠKI PLESAČI
Pobrežje

Pražnje oblečeni pustni plesači s Pobrežja

11. BABA DEDA NOSI
Soviče-Dravci

Igrivi prikaz zakonskih vlog

12. ORAČI
Markovci, Rogoznica, Leskovec, Lancova vas, Podlehnik, Podvinci

Magični krog zarišejo orači

13. RUDARJI
Sodinci

Rudarji 18. princa karnevala, viteza Hinka Sodinskega, plemenitega Galla,
vsekakor nakopljejo dovolj premoga, s katerim pozimi na njegovem gradiču segrejejo domovanje in se družijo ob mrzlih zimskih dneh.

14. TLAČANI
Spuhlja

Podložniki 7. princa karnevala Klinca Hauptmana Spuhljanskega – poveljnika strelskega dvorca – princa ptujskega karnevala leta 2006

15. ZELIŠČARKE
Draženci

16. KURENTI in KORANTI

Magičen etnografski lik, ki prinaša srečo in zadovoljstvo

17. ŠKOROMATI
Hrušica

Škoromati iz Hrušice opravijo poberijo na pustno soboto, ko se zgodaj dopoldne zberejo sredi vasi in v povorki obhodijo vas do najbolj oddaljenih hiš,
kjer se od glavne skupine ločijo poberini in začnejo pobirati darove od hiše do hiše.

18. ŠJME VRBOVO
Ilirska Bistrica

Ohranjanjo etnološke običaje,
še posebej pa izvirno izdelane maske iz usnja in naravnih materialov ter predstavljanje različnih likov iz preteklosti.

19. PUSTARJI
Grgarske Ravne

Pustarjeva tradicionalna odprava je obleka, sestavljena iz pisanih trakov.
Na glavi ima visoko pokrivalo, okrašeno s tradicionalnimi papirnatimi rožami, ki jih izdelujejo pridne roke deklet in žena.

20. LIŠKI PUSTJE
Kanal ob Soči

Kot daven spomin, kot duhovi iz davnine, se ob pustnem času pojavijo Liški pustje, “ta grdi” in “ta lepi”
in nas s svojo magično močjo povežejo z naravnimi in nadnaravnimi silami tega časa.

21. SEVSKI POTECINI
Cerknica

Sevski potecini so v likovnem smislu prepoznavni predvsem po naslonu na oblikovni izraz Maksima Gasparija, za katerega vemo,
da je črpal iz ljudskega izročila in tradicionalnih podob.

22. OBRŠKI PRUTARJI
Dobova

Prutarji so ime dobili po dolgi leskovi palici, na katero so nekoč pripeli ‘krepaste pongelce’, kot jim pravijo domačini,
danes pa so to trakovi iz blaga, saj so obstojnejši.

23. BUTALCI
Cerknica

Butalci so eni najbolj znamenitih likov v cerkniškem pustnem karnevalu.
Na debeli četrtek vsako leto vzamejo oblast županu Cerknice, nato pa vse postavijo na glavo. Kako tudi ne, če so pa njihove glave tolikšne, da jih je težko v luftu obdržati.

24. TRESIMIRJI IN KOŠI ŠOŠTANJSKI
Šoštanj

Koš šoštanjski ponazarja prosti čas usnjarja,
Tresimir pa je bil knez, ki se je s svojim ljudstvom naselil rodovitna polja v bližini današnjega Šoštanja.

25. PUST MOZIRSKI
Mozirje

Pustovanje v Mozirju ima dolgo tradicijo, saj prvi pisani viri, govorijo, da so mozirski Pustnaki bili aktivni že okrog leta 1891.

26. KUNGOŠKI PARKLI
Kungota

Po zgodovinskih podatkih so parklji v Kungoti od hiše do hiše hodili že pred prvo svetovno vojno.
Šlo je za fante, ki so si nadeli živalske kože in z verigo zaropotali pred hišnimi vrati.

27. BARANJSKE BUŠE
Baranja – Hrvaška

Čuvaji stoletne tradicije

28. SRAKARSKI ZVONČARI
Sračinec – Hrvaška

tradicionalni lik, ki preganja zimo in naznanja rodovito pomlad.
Črno-rdeče maske srak so narejene iz naravnih materialov kot so ovčja koža, rogovi in merjaščevi okli.

29. GROBNIŠKI DONDOLAŠI
Čavle – Hrvaška

30. SU MAIMULU
Sardinija – Italija

31. CIGANI
ED Cigani Dornava, TED Lükari Dornava

Radoživi in igrivi cigani iz Dornave